Predhodnja objava: Uvod
Pravzaprav se je začelo že dan prej. Odhod letala sem imel ob 6:55, tako da se je popotovanje pričelo še v nedeljo proti večeru. Najprej s pomočjo prevozi.org do Ljubljane in nato z GoOpti do Bergama. Prispeli smo relativno zgodaj. Poiskal sem prost sedež (bila je kar gneča, dokler niso odprli odletnega dela letališča) in skušal malce zadremati. Ni bilo dolgo, ko je bilo končno moč registrirati prtljago. Nahrbtnik sem oblekel v vrečo in ga prijavil pri prijavnem pultu. Potem pa še dobra ura čakanja do vkrcanja. Let je minil mirno. Sedel sem ob oknu in sem lahko opazoval traso leta, še posebej pa tik pred pristankom, ko se je v daljavi iz morja dvigal El Teide -- moj najvišji cilj na poti. Pristanek je potekal skozi oblačno plast na višini slabih 1000 metrov tako da od jasnine ob prihodu ni bilo nič.
Po prevzemu ptrljage sem šel do avtobusne postaje (je tik pred terminalom) in poiskal kje stoji avtobus linije 111. Zahvaljujoč predhodnemu študiju, predvsem pa google maps in google earth, sem se znašel kot da bi bil že kdaj tam. Na avtobus ni bilo treba dolgo čakati (vozi vsake pol ure). Načrtoval sem, da kar čim prej pridem do Los Gigantes, potem pa svobodno razporejam svoj čas. Torej do končne postaje -- Costa Adeje, tam pa prestop na linijo 477 proti Los Gigantes. Da ne bi razmišljal o drobižu sem na vmesni postaji kupil predplačniško avtobusno vozovnico za 15 €, saj bom tako ali tako še potreboval prevoze.
Tako sem okoli pol enih prispel v Los Gigantes. Z lastnico sobe sem bil dogovorjen, da pridem med 17. in 18. uro. Časa je torej bilo še več kot dovolj. Sprehodil sem se proti pristanišču da bi preveril kako bo z jutrišnjim prevozom do stičišča soteske bo Masco z morjem. Potencialnih prevoznikov, ki sicer ponujajo krajše in daljše izlete z ogledom delfinov oziroma kitov se je kar trlo. Hitro sem se dogovoril, za prevoz naslednji dan ob 10. uri, hkrati pa še ujel zadnjo dvourno vožnjo z ogledom delfinov, oziroma če bi bila sreča tudi kitov.
Vožnja ni trajala dolgo. Morda smo bili kakšna dva k ilometra od obale, ko smo že zagledali jato delfinov, ki se je dobesedno poigravala z barko. Nekaj časa so plavali vštric, potem spet pobegnili naprej, se vrnili, skakali iz vode, predvsem pa se niso pustili motiti. Dopoldanska nizka oblačsnot se je posušila in iz morja je bil prav lep razgled proti otoku. Gosta počitniška gradnja me sicer ni impresionirala, zato pa sem od blizu spet videl svoj najvišji cilj -- vulkan El Teide. Po kar nekaj časa občudovanja je kapitan obrnil barko pod klife v bližini soteske Masce. Kdor je želel, je lahko tudi zaplaval, nato pa je sledil povratek.
Še kratek sprehod do lokacije mojega prenočišča, kjer sem dobosedno naletel na gostiteljico, Mari s prijateljico, ki se je pravkar vrnila s kopanja. Pokazala mi je sobo, odložil sem nahrbtnik, vzel nekaj drobnarij in šel na raziskovanje kraja. Najprej do obale, kjer sem se na hitro skopal, potem pa v iskanje primernega lokala za večerjo.
Sedel sem s pogledom proti morju in razmišljal kaj še moram postoriti, da bo jutrišnji dejanski pričetek poti minil brez zapletov. Najprej bo treba v železnino po gorilni alkohol, ter po vžigalnik. Potem pa proti pristanišču in pot se bo pričela. Ko je sonce padlo v morje, sem se odpravil do sobe, uredil in šel spat.
Naslednja objava: 1. dan