8. dan

Predhodnja objava: 7. dan
2017-05-09-DSC00650Zbudil sem se pred sončnim vzhodom. Ni se mi posebej mudilo, čeprav sem vedel, da me čaka še dolga pot. Ne toliko do svetilnika, kot nazaj proti civilizaciji. Prejšnji večer sem preveril povnbi red avtobusov, ki sem ga imel shranjenega na telefonu in ugotovil, da  v najbližjem kraju -- Chamorgi, vozi avtobus le zgodaj zjutrai in pozno zvečer. Za bolj redne linije bo treba nadaljevati v dobrih 15 km oddaljen Igueste de San Andres na jugovzhodni obali. Seveda spet čez hrib.
2017-05-09-DSC00678Pot me je vodila do zaselka dveh hiš na obali nad čerema. Možakar je pravkar okopaval krompir, nad hišama pa sem opazil še ostanke nekdanje stiskalnice grozdja. Tram in utež sta bila še na mestu. Ker je teren zelo razgiban, se je pot kar vlekla in vlekla. Za trenutek sem že zagledal vrh svetilnika, a do njega je bilo še dobrih 15 minut hoda. Končno sem ga dosegel. Najbolj vzhodno točko moje poti, oziroma cilj, ki dejansko to ni bil. Prej mejnik na poti, ko sem se zavedel, da se je pred menoj povratek domov. Najprej seveda peš, čez hrib do Iguesta, potem pa v civilizacijo. 
2017-05-09-DSC00707Iz dobrih 100 metrov nad moirjem sem se spet dvoignil na kakšnih 800, pa spet malce spustil in spet gor. Na višini me je spet pričakalo bujno rastje. Vreme se je začelo slabšati. Na srečo na severni strani, sam pa sem bil namenjen proti jugu, tako da sem dež ves čas prehiteval. 
2017-05-09-DSC00712Še dobro, saj je bil spust v dolino, ki se končuje v Igueste del San Andrea izredno strm. Če bi tiste skale omočil dež, bi moral biti zelo previden, da mi ne bi zdrsnilo. V spominu sem imel, da imam avtobus proti Santa Cruzu ob 14:00 in 16:00, sam pa bom prišel v Igueste okoli 15:00. Tako nisem hitel. No, ko sem ravno prišel do glavne ceste, mi je nasproti pripeljal avtobus. Zmotil sem se. Vozil je ob 15:00 in 17:00. Ni me motilo. Bom pa imel dve uri časa, da nekje najdem nekaj za pod zob in si uredim prenočišče v Santa Cruzui. Po telefonu sem skušal poiskati primeren lokal in razočarano ugotovim, da je v naselju praktično le en sam. Stopim do njega. Bil je zaprt, meni pa je krulilo v želodcu. Očitno ne bo druge in bom jedel v Santa Cruzu. Preko AirBnB tik pred zdajci rezerviram sobo, malce počakam in avtobus je bil tu. S tem pa tudi konec mojega pohodniškega dela popotovanja.
Naslednja objava: Povratek