6. dan

Predhodnja objava: 5. dan
 
2017-05-07-DSC00477Pravzaprav sem bil že navajen. Jutra so običajno sončna. Tudi to je bilo. Spust je minil precej hitro. Približeval sem se najbolj naseljenemu delu poti. Področju na stiku Santa Cruz de Tenerife in San Cristobal de La Laguna. Kažipoti, ki so kazali smer in oddljenost proti prvemi resnemu kraju, La Esperanza, so prikazovali vedno manjše številke. In končno sem spet začel srečevati sprehajalce. Meglo in pršenje je nadomestila visoka oblačnost. 
Pred vstopom v La Esperanzo vodi pot mimo vodnjaka. Prišel je zelo prav. Pred vstopom v civilizacijo sem se uspel normalno umiti in osvežiti. Čakal me je precejšen kos poti po vedno bolj naseljenem svetu.
2017-05-07-DSC00490Avtomobilov in hrupa je bilo vedno več. Bližnje severno letališče niti ni bilo tako moteče, kot gneča na cestah ob avtocesti. Del poti sem moral narediti dobesedno poleg dvopasnovnice, ki poteka vzporedno z avtocesto. In obe sta bili nabito polni. Popolno nasprotje miru iz dneva nazaj. Poiskal sem bližnjo restavracijo, se dogovoril za kosilo in prosil, če mi lahko na vtičnico priklopijo dodatno baterijo. Še isti dan sem si želel priti na Anango, vzhodni najbolj raznoliko poraščen del otoka. A do tja je bila še prece dolga pot. Najprej čez hrib v Tegueste, nato pa še en resen vzpon proti Cruz Del Carmen. V Tegueste sem pri domačinih prosil za dopolnitev vodnih zalog, nato pa se začel vzpenjati.
2017-05-07-DSC00498Rastje se je spet pričelo spreminjati. Agave in grmi so počasi izginjali, namesto borovcev, kot sem jih bil vajen od prej, pa se so se pojavljali nizki, gosto prepleteni nizki iglavci, bogato poraščeni z mahom.
2017-05-07-DSC00505Rastje je bilo tako gosto, da sem se včasih moral pošteno skloniti da sem prišel skozi. Ura je bila že pozna. Podobno kot prejšnji dan ni bilo primernega mesta za spanje, a pot se je še kar vlekla in vlekla. Bilo je že okoli 19.00, ko sem prispel do Cruz Del Carmen. Razgledišče nad Santa Cruz De Tenerife, kjer je tudi informacijsko središče narodnega parka Ananga. Obiskovalcev praktično ni bilo več. Ko sem nekoč načrtoval pot, sem predvideval da bom od tod nadaljeval s spustom po grebenu proti Tabornu. Pred seboj sem imel še precejšen kos poti. Pogled na karto je pokazal, da se, če nadaljujem po vršnem grebenu do Cruz Del Taborno, naslednji dan znebim kakšnim 300 višinskim metrom vzpona. Žal do tja ni vodila nobena pohodniška pot, a ni bilo daleč, le dober kilometer ob asfaltni cesti. Prostora za spanje, pa še vedno nisem našel.
2017-05-08-DSC00514Tu se je pot pričela strmo spuščati. Pravzaprav se je že mračilo. Časa ni bilo več veliko. Na srečo sem naletel na križišče s potjo vzdolž obronkov. Šel sem nekaj korakov po njej in v bujno poraščeni goščavi le našel štrcelj podrtega drevesa in še eno drevo v primerni oddaljenosti, da sem lahko dobesedno nad praprotjo napel šotorsko krilo in mrežo. Dejansko že v popolni temi.
Naslednja objava: 7. dan