Po popotovanju po Velebitu sem razmišljal o novih ciljih. Nekam, kjer je že pomladi ugodno vreme, predvsem pa lepo. Najprej sem malce razmišljal o otokih v sredozemlju, nato pa raje odločil za še malce južnejšo lokacijo, kjer bi moralo biti vreme stabilnejše. Tako je že pozno jeseni 2016 padla odločitev da bo treba obiskati enega izmed Kanarskih otokov. Tenerife so največji in vse je kazalo, da bi lahko bili primeren cilj za spomladansko potepanje.
Brskanje po spletu mi je precej hitro dalo osnovne informacije o otoku. Predvsem o njegovi raznolikosti. Planinske oziroma pohodniške poti naj bi bile dobro označene. Nekako se nisem navdušil nad dostopnimi komercialnimi kartama (pravzaprav ne vem razloga zakaj ne), sem pa naletel na krasno internetno stran iz katere mi je z nekaj kolobocije s programski orodji uspelo naložiti karto celotnih Tenerifov z vrisanimi pohodniškimi potmi. V nekaj dneh je nastal okvirni načrt kako prehoditi Tenerife od zahodne obale do vzhodne tako, da bi videl kar najbolj raznolik svet. Ocenjeval sem da bi se dalo otok prehoditi nekako v sedmih dneh.
Po aktivnem načrtovanju v novembru 2016 je zavladalo zatišje. Načrt je bil okvirno pripravljen, potrebno bi se bilo le še odločiti za termin in pravočasno kupiti letalsko karto. Želel sem ujeti obdobje pomladnega brstenja in cvetenja, hkrati pa ne iti prezgodaj, da bi bilo vreme kar se da stabilno. Tako so minevali meseci, jaz pa se nisem in nisem mogel odločiti. Konec marca je končno padla odločitev, da bo najugodnejši termin okoli prvomajskih praznikov. Iskal sem časovno kombinacijo za najugodnejšo letalsko karto. Z njenim nakupom z letom na Tenerife 1.5.2017 in povratkom 10.5.2017 je bil časovni okvir zabetoniran. Končno so se lahko začele prave priprave na popotovanje. Za prevoz do Bergama od koder sem letel, sem si organiziral GoOpti. Nahrbtnik bi z malo truda po velikosti še spravil med osebno prtljago na letalu, vendar sem v njem imel stvari (palice in kline za šotorsko krilo) ki jih ni dopustno imeti v kabinski prtljagi. Tako bo moral nahrbtnik v prtljažni prostor letala. Alkohola za alkoholni gornilnik ni dopustno imeti niti v registrirani prtljagi, zato sem načrtoval, da ga bom kupil na Tenerifih.
Ker sem imel let 1.5.2017, ko je tudi v Španiji državni praznik, ni bilo za računati, da bom do goriva lahko prišel že prvi dan, pa tudi prihod je bil malce pred poldnevom, zato sem si za prvo noč rezerviral sobo v Los Gigantes, tako da bi lahko drugo jutro že zjutraj po nakupu še zadnjih drobnarij končno pričel s popotovanjem.
Karto sem si, podobno kot že za Velebit, natisnil po delih na vodoodporni papir, da bi jo lahko imel vedno pri roki. Ker bom za prevoze, predvsem do izhodišča in ob povratku uporabljal avtobuse, sem si na telefon naložil tudi aktulni vozni red lokalnega avtobusnega prevoznika.
Nekaj dni pred odhodom sem končno začel pripravljati nahrbtnik. Stvari za spanje oziroma bivanje so bile že samoumevne. Tudi glede obleke ni bilo veliko pomislekov. Dnevi bodo praviloma topli, čeprav so lahko noči, predvem na višini, hladne. Tudi na dež je treba računati. Glede na načrt potovanja sem predvideval da bom prve dni se moral zanašati predvsem na hrano iz nahrbtnika, med tem ko bo na vzhodnem delu več možnosti da prehrano v krajih ob poti. Tako sem imel s seboj hrane za štiri do pet dni. Tudi z vodo bi lahko bile težave. Enkrat na dan bom verjetno lahko prišel do nje, poraba pa bi lahko bila velika. Tako sem imel s seboj "embalaže" za dobre štiri litre.
Še največ kolebanja je bilo glede obutve. Že na Velebitu so se Vibramovi five fingersi izkazali kot zelo udobni, a sem naredil napako, ko sem že na pot odšel s poškodovanim čevljem. Druga alternativa bi bili malce robustnejši, a še vedno minimalistični pohodni čevlji, podobni tistim s katerimi sem prehodil zadnji del poti po Velebitu. Na koncu sem se odločil da bom na račun večjega udobja tvegal in vzel five fingerse.
Druga pomembna odločitev glede prtljage se je nanašala na način spanja. Ali naj vzamem le "komplet" za spanje na tleh, ali tudi mrežo. Mreža pomeni dodatno težo, hkrati pa omogoča bistveno lažjo izbiro prostora za spanje, saj nisi vezan na iskanje ravnega in neporaščenega terena. Potrebuješ le dve drevesi v primerni oddaljenosti. Vedel sem, da bom na območju okoli El Teide moral spati na tleh a po drugi strani je porecejšen del otoka poraščen, kjer bi mi mreža lahko prišla prav. Očitno sem uživač. Spet je prevladalo udobje in tudi vreča je šla z menoj.
Tako se je nahrbtnik na začetku popotovanja brez vode tehtal slabih 9 kg. Skupaj s celotno zalogo vode torej okoli 13 kg. Še primerno, da ni podoben pošati.
Naslednja objava: Prihod