Najbolj enostavno bi bilo reči, da na površinsko vodo na Tenerifih ni računati.
Čeprav sem na svoji poti po Tenerifih prečkal kar precej strug, so bile vse hudourniške in suhe. Površinsko vodo sem videl le dva ali trikrat na višini pod 300 m nad morjem. Tudi v sicer zelo vlažnem severnem delu ni bilo nič boljše. Za obnavljanje vodnih zalog sem se moral zato zanašati na civilizacijo. Na območju narodnega parka Teide sem se oskrbel v informacijskem središču pri Los Roques de Garcia in v toaletnih prostorih pri gornji postaji vzpenjače. Drugje pa pri domačinih, v lokalih ali (redkih) vaških vodnjakih. Do vode je moč priti tudi iz jaška, ki ga prečka pot ko iz planote nad Erjosom vstopite v gozd.
Na višini je zrak zelo suh in s potom izgubljaš vlago ne da bi to sploh opazil, zato je potrebno imeti s seboj dovolj tekočine. Vsaj enkrat na dan se ni bilo težko oskrbeti.