Ja, res. Čisto nič. Težava je, če te zebe. Biti moker in zebsti te sta dve različni zadevi.
Da bi bila hoja v dežju prijetna, moraš sam pri sebi izbrati med dvema možnostima. Ali se boriti proti mokroti ali pa se z njo sprijazniti saj samo po sebi z njo ni nič narobe. Konec koncev nas večina rada plava, pa tudi tuširamo se radi.
Če se odločiš za to, da bi na vsak način želel biti suh, se je za to treba precej potruditi. Vrhnja oblačila morajo biti dobro zaprta in ne smejo prepuščati vode. Za zgornji del telesa se lahko odločimo za "vodotesno" vetrovko, spodaj pa za temu podobne hlače. Tudi čevlji morajo biti vodotesni, hlače pa preko njih, da se dež ne steka pri vrhu čevlja v čevelj. Če nam vse to uspe, smo zagotovili, da dež ne more do nas, nikakor pa še ne, da bomo v dežju ostali suhi. Vsi se potimo. Potenja ni moč preprečiti, čeprav nas kozmetična industrija na veliko preprečuje, da se to le z malimi stroški da doseči. Pot, ki nastaja na koži, izhlapeva. Zaradi njega se relativna vlažnost zraka znotraj naših oblačil povečuje. Če zunanja plast oblačila ni paroprepustna, kot je to v primeru oblačil z za ta namen izdelano membrano, bo vlaga v zraku na stiku s hladnejšo notranjo stranjo zunanjega sloja oblačila kondenzirala in v naši super duper vodoodporni opravi bomo kljub temu mokri. Tudi v primeru uporabe oblačil ki "dihajo" se nam to lahko zgodi, saj ta paroprepustnost le ni popolna. Tudi nogavice bomo imeli vlažne, čeprav ni skozi čevelj do nas prišla niti kapljica dežja. Koliko vlage bo kondenziralo je odvisno od tega koliko se potimo. To pa od napora in temperature znotraj oblačil. Če bomo torej v dežju nase navlekli vse mogoče, samo da nas ne bo zeblo, nas verjetno res ne bo, bomo pa mokri, čeprav si tega ne želimo. Ko bo dež ponehal, oziroma bomo prišli na suho, lahko slečemo dežna oblačila in, če nam je uspelo, kar je sicer malo verjetno, da smo pod njimi ostali suhi, nam bo lahko prijetno toplo, sicer pa se bo potrebno preobleči v suha saj ob sušenju mokrih oblačil vlaga v njih izhlapeva in odvzema toploto okolici. Če je ta okolica človeška koža, pač hladi kožo. Če je tega hlajenja preveč, nas zebe.
Druga možnost, ki jo lahko uberemo v primeru dežja, pa je, da se sprijaznimo, da bomo prej ali slej mokri. Zgoraj, spodaj in tudi "pod noge". Če bomo poskrbeli, da nas v dežju ne bo zeblo, nas tudi mokrota ne bo motila. Zagotoviti torej moramo ustrezno toplotno izolacijo našega telesa proti okolici. Zrak je zelo dober toplotni izolator, pa tudi voda ni tako slaba. Zakaj nas torej v dežju ali vetru zebe? Običajno zato, ker se ob telesu giblje zrak, ki odvzema toploto telesu. Ker se zrak okoli telesa giblje, od telesa že ogreti zrak vsak trenutek nadomešča zrak, ki ima temperaturo okolice, ki ga mora telo ogreti, telo pa pri tem izgublja toploto. Preprečiti torej moramo, da se bo zrak ob telesu izmenjeval. Kako? Preprosto, tako da oblečemo oblačilo, v katerega se ujame kar čim večja količina zraka, kateremu tkanina preprečuje gibanje. Na tej osnovi "delujejo" tudi puhasta oblačila, a tokrat ni govora o njih, temveč o ustreznem prvem, spodnjem, sloju oblačil. Če bomo zagotovili, da imamo tesno ob telesu sloj oblačila v katerega se lahko ujame zrak, se ta ne bo enostavno izmenjeval in ko ga bomo enkrat ogreli bo nudil toplotno izolacijo proti zunanjemu svetu. Zagotoviti moramo, da je oblačilo tesno ob telesu. V nasprotnem primeru bo gibanje majice ali hlač ob telesu povzročilo premikanje in s tem izmenjavo zraka in učinka ne bo. V dežju razmere niso bistveno drugačne. Le v toliko, da se v oblačilo ne ujame zrak, temveč prej ali slej voda. Če zagotovimo, da se ta voda ne izmenjuje, jo bomo prej ali slej segreli in od tedaj naprej nas tudi zeblo ne bo, čeprav voda prevaja toploto približno 30 krat učinkoviteje od zraka. Ta pojav s pridom izkoriščajo tudi potapljači v neoprenskih oblekah.
Preprečiti izmenjavo vode je težje na zgornjem delu telesa po katerem ves čas dežuje, med tem ko spodaj to ni več takšna težava. A že navadna, nevodoodporna, vetrovka lahko pri tem precej koristi. Pod njo bomo mokri, a zeblo nas ne bo. Da se potimo, ne bomo niti opazili, saj smo tako ali tako mokri. Če uporabimo vodoodporno membransko vetrovko, je potrebno poskrbeti, da je tesno ob telesu tanka plast tkanine. Nikakor pa se ne v dežju pretirano obleči. Kar se nog tiče, moramo preprečiti le, da se nam dež med hojo ne zliva vedno znova in znova. Sam za ta namen uporabljam dežno krilo, pod njim pa tesne tanke "pajkice". Verjetno komu izgledam nenavadno, a me ne moti, meni je toplo, predvsem pa se ne "kuham" v lastnem znoju. Seveda taka "oprava" ni združljiva z vodoodpornimi čevlji. Kaj nam pomagajo, če nam dež priteka od zgoraj. Recept je enak ali pa celo za spoznanje bolj drastičen. Sprijaznimo se, da bomo mokri v noge. Zaradi tega nas še ne bo zeblo in poskrbimo, da to ne bo trajalo dlje kot je potrebno. Ker bomo mokri tako ali tako, nima smisla obuvati vodoodpornih čevljev. Bolje je izbrati take, v katerih bomo čim prej, seveda, ko neha deževati, suhi. Torej čim bolj zračne. Zgolj toliko zaprte, da zagotovimo, da ne prihaja do izmenjave vode oziroma zraka. Nogavice, ki jih uporabljamo, bodo mokre. S tem ni nič narobe, a ko se bodo nekoč sušile (če se ne preoblečemo v suhe), bodo odvzemale toploto telesu, kar občutimo kot hlad. Sušenje mokrih nogavic skozi slabo zračne čevlje je obsojeno na neuspeh in žulje. Torej boljše brez njih in/ali z dobro prevetrenimi čevlji.
Sam praktično nikoli ne nosim nogavic. Uporabljam obutev, ki jo lahko obujem na boso nogo. Koža ne vpija vlage, čevlji pa so tudi tanki, zato se v njih ne more nabrati veliko vode, ki bi kasneje med sušenjem odvzela telesu veliko toplote zaradi katere bi me zeblo.